Damjan Šebjan, zanj je dan prekratek in svet premajhen. Uživa v spoznavanju novega in spreminjanju starega, zato je zanj gledališki oder pravo mesto, da izstopi iz že znane dimenzije in z igro ustvari novo, njemu in nam še neznano.   Gledaliških izkušenj mu ne manjka, začel je leta 1998 v skupini Tišina in tišina. V skupini so bili gluhi igralci, ki jih je vodil v slovenskem prostoru znani pantomimik Andres Valdes. Prav on je bil tudi najzaslužnejši, da je Damjan v igri spoznal sebe in svojo poklicno pot. Gledališko kariero je nadaljeval v skupin Tihe stopinje, leta 2001 pa je skupaj z Lado Lištvanovo ustanovil skupino Ona-on. Skupaj z Lado beležita številne nastope v tujini (Avstrija, Češka, Italija, Mehika, Nemčija, Rusija, Francija) in doma.  Od leta 2004 ima status samostojnega kulturnega umetnika.   Gledališki oder pa ni njegovo edino pribežališče, tisto drugo je košarka, za kateri pravi, da jo igra dalj časa, kot se sploh spomni. Je član slovenske reprezentance gluhih, katere največji uspehi so: 2. mesto na svetovnih igrah gluhih v Rimu leta 2001, evropski prvaki leta 2004 v Ljubljani, 2. mesto na svetovnih igrah gluhih v Avstraliji leta 2005.   Damjan se je rodil leta 1973 v Murski Soboti, vrtec in osnovno šolo je obiskoval v Mariboru, srednjo grafično šolo pa v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani, Murski Soboti in Brnu, pogosto pa še na kakšnem drugem koncu planeta.

Lada Lištvanova sem rojena 6. septembra 1968 v Brnu, na Češkem. V Brnu sem obiskovala tudi osnovno šolo za gluhe in naglušne. Od svojega desetega leta pa sem obiskovala tudi dramsko šolo pantomime, imenovano Dikron.   Od leta 1981 sem bila članica reprezentančne Češke nacionalne gledališke skupine P.S.I. (Pantomima System International). Skupina je štela 21 članov.Na mednarodnem festivalu Toyama, leta 1985 z japonsko igro PESMICE in lutkovno igrico v Toyami, dobila prvo nagrado. Prav tako je skupina odnesla prvo nagrado na festivalu v Združenih državah Amerike, Ohama 1989.  Sodelovala sem v skupini Dikron, ki združuje odrasle člane, od leta 1989 pa sem vodila gledališko skupino Dikronek, ki pa je namenjena otrokom.    Študirala sem na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti), na smeri dramatika za gluhe. Tekom študija sem veliko pridobila na različnih področjih: gibalne igre, gledališki govor, akrobatika, ples (step in balet), pravljice v igri, poezija, različne tehnike poučevanja (delavnice – workshop). Študirati sem začela leta 1992, absolvirala pa sem v letu 1996. V tem letu sem na mednarodnem festivalu pantomime za gluhe v Brnu dobila nagrado s skupinama – z duom Onaon in Breza.   V času študija na akademiji sem bila članica skupine VDN (Vychovna dramatika Neslyšim). Nastopali smo na mednarodnem študentskem festivalu Caprichos Goya v Brnu in dobili prvo nagrado med skupinami, v katerih ni bilo gluhih. Prav tako smo v tem času nastopili in osvojili prvo  nagrado v Varšavi na mednarodnem lutkovnem festivalu z igro »Pripovedujem pravljico v kretnji (govorica gluhih)«.   Po študiju sem se dodatno izobraževala, in sicer sem opravila tečaj za inštruktorko Surdos ter vodila mlade plesalce iz skupin JOKO in Dikronek. S skupino smo se udeležili tudi mednarodnega otroškega festivala v Beroune na Češkem. Nekaj izkušenj sem si pridobila tudi kot vodja otroškega in mladinskega tabora.   Od leta 1995 sem bila vključena v profesionalno gledališko skupino »7 a pul« in se med slišečimi umetniki veliko naučila. Od leta 2000 sem bila v tem gledališču tudi zaposlena, dokler mi po treh letih niso ponudili dela režiserke v Sloveniji.   Od leta 2001 sodelujem s skupino Ona On kot igralka in režiserka. Leta 2002 pa sem začela sodelovati v vlogi režiserke z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije in s skupino Tihe stopinje. Vodila sem tudi seminar – workshop – gledališke delavnice, pantomima, gledališče, poezija.   Režirala sem igro Poezije Franceta Prešerna. Leta 2003 sem dobila za to delo tudi nagradi za najboljšo režijo na Mednarodnem festivalu v Brnu in na Slovaškem.